Elsner o francoskih vtisih: Francozi uspevajo, ker producirajo idealne igralce za tranzicijsko igro

Zadnje tedne je Luka Elsner spet v ritmu, kakršnega že lep čas ni izkusil. Trenutno je še vedno zelo mlad, komaj 38-letni trener brez trenerske zaposlitve, potem ko ga je slab začetek sezone v drugi francoski ligi stal pozicije v Amiensu. Kljub temu je Elsner ostal v Franciji, kjer njegova hčerka obiskuje francosko osnovno šolo. To je pomemben faktor pri njegovi odločitvi, a prav tako pomemben je namera po nadaljevanju trenerske kariere na francosko govorečem območju. Ne le v Franciji, tudi v Belgiji, kjer je že delal.

Pretirano dolge pavze od trenerstva si Elsner ne želi. 

"Na trgu se počasi približujemo obdobju, ko se bodo dogajale spremembe v klubih. To potem so že priložnosti za nas trenerje. Nočem pavze, želim nadaljevati, noro bi bilo reči, da sem pri teh letih utrujen. Strast do nogometa me žene naprej," je povedal Elsner, ki je bil nazadnje v kombinacijah za selitev nazaj v Belgijo. A ostalo je le pri govoricah.

Za Elsnerjem so že tri tuje izkušnje. Začel je na Cipru, pri Pafosu, nato treniral belgijskega drugoligaša Union Saint-Gilloise, lansko poletje pa sedel na klop francoskega prvoligaša Amiensa. Sezono, v kateri se je med francoskimi prvoligaši boril za obstanek, je prekinila pandemija, z njo pa je prišla tudi odločitev, da se sezona v francoski ligi predčasno konča. Tako je Amiens brez boja pristal med drugoligaši. 

"Takrat smo odigrali vse težke tekme, v igri pa je bilo še 30 točk in nasprotniki bolj v našem rangu. V enem trenutku smo že mislili, da smo rešeni, potem pa je prišla tista usodna odločitev. Takrat so vse nas podrle emocije. Težko je bilo, odvzeta nam je bila možnost za boj," pravi Elsner.

Stik z vrhunskim nogometom, kar Ligue 1 nedvomno je, je Elsnerja impresioniral, a le na začetku. 

"Na začetku si pod vtisi, ko pa si enkrat notri, se navadiš. Francija ima res veliko talenta. Hvalažen in vesel sem, da mi je bil omogočen ta stik. Če povem po pravici, takšne ponudbe nisem pričakoval, konec koncev sem delal v drugi belgijski ligi. Je pa to dokaz, da te opazijo, če nekje nekaj narediš. Amiens je skromen klub, med najmanjšimi v prvi ligi. Proti boljšim smo recimo kar dobro izgledali, proti bolj enakovrednim pa smo poizkusili igrati, a ni šlo. Takrat vidiš, kako je v takšni ligi težko zabiti gol, osvojiti točko, kaj šele zmagati."

Francoski nogomet pluje na trenutnem trendu igre
Francoski nogomet zadnja leta prosperira. Ne zgolj zaradi reprezentance, ki je svetovna prvakinja in PSG, ki je igral finale lige prvakov, temveč proizvodnje vrhunskih igralcev. Današnji nogometni trendi so namreč pisani na kožo prav "proizvodom" iz francoske nogometne šole, ki stavi na hitre in fizično močne nogometaše. V kombinaciji z znanjem, seveda. 

"Glavna stvari pri francoskih igralcih je fizika. Če temu dodamo še ogromen bazen, dobimo kombinacijo fizike in znanja. Za tranzicijsko igro, ki jo gojijo najboljše evropske ekipe, so potrebni prav takšni igralci. Francoska nogometna izobrazba poleg tega ne pozablja na igro 'ena na ena', pa na igranje presinga, kakšnih zadržkov za igranje zelo mladih igralcev pa tudi ne poznajo. Stroka je tukaj dobro organizirana. Centri razvoja so predvsem Pariz, pa Lyon z okolico, Rennes, tam je tudi nabor talenta... V sistem se veliko vlaga."

Uvid v nogometne trende in stik z elito sta posebej zanimiva v kontekstu slovenskega nogometa, ki po pravilu zaostaja za narekovalci razvoja. S tem se strinja tudi Elsner, ki bi, če bi lahko, slovenski nogomet za začetek predvsem pospešil.

"Moram priznati, da slovenskega nogometa ne uspem podrobneje spremljati, sem pa gledal kar nekaj tekem. Težko primerjamo francoski in slovenski nogomet, vemo zakaj. Vseeno pa, kar opažam, je velik poudarek na hitrosti in, kot sem že rekel, fiziki. To ni nič novega, ampak, ko to vidiš na lastne oči... V Sloveniji naš nogomet živi v ciklusih, ni pa konstantne smeri. Enkrat je dobro, pa potem slabo, enkrat imamo same mlade, drugič same tujce in tako naprej. Nisem sicer črnogled, imamo perspektivo v Rožmanu, pa Grabiću in recimo Šimundži, se pa strinjam s pomislekom, da bi morala stroka v Sloveniji biti številka ena, ko gre za sprejemanje teh odločitev. Mi kapitala nimamo, zaupajmo stroki, ki mora dobiti več veljave v klubih."

Elsnerja v slovenskem nogometu verjetno še nekaj časa ne bomo videli. V tem trenutku je sicer prazna poizicija selektorja mlade reprezentance, ki bo nastopila na domačem evropskem prvenstvu, vendar Elsnerja ta hip najbolj zanima vsakodnevno delo v klubskem nogometu.

"Nikoli si nisem zapiral vrat in tudi tokrat si jih ne bom. Trenerstvo je specifičen posel, nikoli ne veš, kaj in kje te čaka. Imam osebne cilje, ki so vezani na napredek, na nove izkušnje, vse to v tujini. Je pa zunaj težje dobiti službo, veliko je trenerjev s pro licencami, konkurenca je huda."