Albert Riera (foto: uradna spletna stran kluba)
Albert Riera je zaradi višje sile sklenil svojo avanturo na klopi francoskega Bordeauxa, ki se je izkazala kot vmesna postaja njegovega projekta v Celju.
Albert Riera je kot vzhajajoča zvezda trenerske stroke oktobra lani prejel ponudbo, ki jo navkljub izzivu v Celju noben ambiciozen trener ne bi mogel zavrniti. Kot trenerskemu začetniku se mu je ponudila priložnost delovanja v velikem klubu v eni najbolj nogometno razvitih držav sveta, skok iz Slovenije v Francijo pa je tudi s slovenske perspektive ponudil zanimiv vpogled v to, kako se bo v veliko bolj zahtevnem okolju obnesel trener, ki se ga je v Sloveniji oprijel predznak revolucionarja.
Zaradi stečaja Bordeauxa se je Rierina pot v Franciji končala predčasno, vsaj v navijaških očeh pa je zanj dobila dober konec, saj v Bordeauxu zelo cenijo njegovo potezo, da bo obubožan klub zapustil brez finančnega nadomestila.
Kako se je Riera, stari novi trener Celja, obnesel na klopi Bordeauxa?
Rierin Bordeaux je imel kronične težave s stabilnostjo, ki se ni odražala le v pisarnah, temveč tudi na igrišču. O labilnosti ekipe največ pove kar zaključek prvenstvene sezone, v katerem je bil Bordeaux pravzaprav še sam sebi največja uganka – na zadnjih osmih tekmah je skoraj periodično le zmagoval in izgubljal, saj je v tem času nanizal štiri zmage in doživel štiri poraze.
Riera je Bordeaux skupno vodil na 32 tekmah, statistični izplen pa je preslikava forme, ki jo je ekipa kazala ob koncu sezone – 14 zmag, šest remijev in 12 porazov.
Bordeaux je sezono sklenil na dvanajstem mestu, kar je bil v rezultatskem smislu popoln neuspeh, a je pri tem Riera ohranil relativno dobro ime, saj so navijači in mediji krivdo za polom v največji meri zgrnili na vodstvo kluba, ki je počasi in zanesljivo šestkratne francoske prvake pripeljalo do ene najnižjih točk v zgodovini.
Riera je v trenerskem smislu še najbolj koristil slovenskemu reprezentantu Žanu Vipotniku, ki je sezono sklenil kot prvi strelec Bordeauxa z desetimi zadetki, z Riero, ki mu je tudi v težkih trenutkih izkazoval zaupanje, pa je tako uspešno prebrodil obdobje prilagajanja na tuji nogomet, ki je za marsikaterega slovenskega nogometaša izredno zahtevno.
Kako so Riero videli spremljevalci dogajanja v Bordeauxu?
Raphael Jucobin, novinar, ki redno spremlja in poroča o dogajanju v tem klubu, je imel glede Rierine zapuščine mešane občutke, marsikatera njegova ugotovitev pa se tudi sklada z vtisom, ki ga je pustil v Sloveniji – sploh tistega dela, ki se tiče njegovih javnih nastopov.
"Riera ni slab trener, vendar pa je bil upoštevajoč kakovost igralskega kadra in realnosti, v kateri se je nahajal klub preveč taktično ambiciozen. Včasih je bil precej predrzen na tiskovnih konferencah, zaradi česar je postal precej nepriljubljen med svojimi trenerskimi kolegi," je zapisal Jucobin.