(foto: SPS)
Pep Guardiola od njega pričakuje Hummelsa, Piqueja ali Ramosa. John Stones poskuša igrati, na trenutek se zadev loteva arogantno in lahkomiselno, Manchester City pa plačuje visoko ceno za njegove napake.
Pep Guardiola je ob svojem pompoznem prihodu v
Manchester City lani poleti prejel velikodušen paket dobrodošlice. Zajemal je potrebne igralske "kalibre", ki naj bi že tako kakovostnemu in širokemu Cityjevemu kadru dodali potrebne sestavine za pripravo "Pepove revolucije". Leroy Sane, Ilkay Gundogan, Claudio Bravo, Nolito in John Stones so prinesli mladost in kvaliteto, stali pa so skoraj 200 milijonov evrov. S 55 milijonov evrov odškodnine je bil
najdražji med vsemi prav slednji, centralni branilec Stones, ki je bil pripeljan, ker je Pep v njem videl branilca po svojem okusu.
Guardiola je svojo nogometno filozofijo utemeljil na igri, ki bazira na t.i. "build upu", neprestani gradnji igre od zadaj naprej. S precej posesti žoge, gibanja in izmenjavanjem žoge med igralci. Vključno z vratarjem. Tak slog igre je milo rečeno tvegan, terja precejšnjo mero poguma, vizionarstva, predvsem pa taktično in tehnično odlično podkovane igralce. Igra, ki jo goji Guardiola, je pisana na kožo ekipam, ki dominirajo na igrišču, tako kot sta dominirala
Barcelona in
Bayern. Pri Manchester Cityju je zgodba seveda drugačna. City v
Premier League, za razliko od Barcelone v Španiji in Bayerna v Nemčiji, ni dominantna sila in Guardiola je naletel na največje težave v svoji dosedanji trenerski karieri.
Pet ligaških porazov, poraz s kar 0:4 in kar 13 prejetih golov
Claudia Brava iz zadnjih 21 strelov. Od zadnjih sedem ligaških tekem so bile kar štiri takšne, na katerih je Manchester City gol prejel iz prvega strela. Propustnost Cityjeve formacije je velika, kar dokazujejo tudi le štiri tekme, ki jih je ta bogati angleški klub odigral brez prejetega zadetka. Vse to so težave, ki vse bolj obremenjujejo Pepa Guardiolo, ki pa ne glede na vse ne odstopa od svojih principov in prepričanj.
Eden od elementarnih Cityjev in Guardiolinih problemov, s katerim se vse bolj ukvarjajo tudi analitiki in mediji, pa je
John Stones. Drugi najdražji branilec v zgodovini (dražji je bil leta 2014 le David Luiz) je namreč tudi ob zadnjem sramotnem porazu proti svojemu bivšemu klubu Evertonu zagrešil katastrofalno napako, po kateri je padel gol. To je bila le še ena v nizu napak, ki si jih je Stones že privoščil to sezono.
Je napočil čas za klop?
Guardiola je 22-letnemu angleškemu branilcu doslej vseskozi zaupal, a je javnih pomislekov, da je to vendarle napaka, vse več. Po polomiji proti Evertonu se je oglasil legendarni napadalec
Alan Shearer in v kali zatrl
Phila Nevilla ter njegove somišljenike, ki še kar vztrajajo, da gre za "vrhunskega branilca v razvoju". Če kaj, potem Shearer nikakor ne more razumeti, kako ima lahko nekdo, ki neprestano "kiksa" pred našimi očmi, toliko kredita.
"
Skrbi me zanj. Vem, da je star šele 22 let, ampak za seboj ima skoraj 100 tekem v Premier League in vsi me prepričujejo, da bo postal vrhunski branilec. Ampak gledam ga in vidim le napako za napako. Ne vem, kaj se dogaja z njim, ampak ne napreduje. Mlad napadalec, ki zapravlja priložnosti, sčasoma izpade iz ekipe. Stones pa prepogosto dela napake, prevečkrat se mu to dogaja," je dejal Shearer.
Stones sicer velja za enega najboljših podajalcev med branilci. Odstotek je dvignil že preko vrednosti 90, to pa je tudi eden glavnih razlogov, da je Guardiola še vedno tako
zagledan vanj. Mladi Anglež namreč počne to, kar Guardiola od njega zahteva. Za vsako ceno drži žogo, je ne izbija "na pamet", skuša iskati elegantne rešitve, odigrati čim več podaj z vratarjem Bravom in tudi sicer kar se da veliko sodelovati v sami igri. Nekako po zgledu na
Matsa Hummelsa,
Sergia Ramosa ali
Gerarda Piqueja, ki so (ob še nekaterih branilcih) elita elit med branilci. Stones je od njihove ravni danes še precej oddaljen, s poizkusom transformacije v branilca, ki zna igrati v slogu vezista (podobno kot Javier Mascherano), pa njegovi deficiti rastejo kot gobe po dežju. Napačno ocenjevanje žoge, slabo postavljanje, tehnična nedovršenost, pomanjkanje idej, slabo predvidevanje in še kaj skrbijo za to, da se zdi danes krepkih 50 milijonov odškodnine izjemno slabo investiran denar.
"
Rad delam z njim, ker se trudi biti boljši. Zaveda se svojih napak in ve, da je lahko še boljši. Ima posebno kakovost, takšno, kakršno pri igralcih njegove starosti težko najdemo. Ne boji se igrati," je pred časom Guardiola branil svojega branilca, ki pa ima za seboj vendarle že nekaj sezon v Premier League, po katerih se zdi, da pri Cityju sploh
ne napreduje. Ravno nasprotno, Stones, ki je že v lanski sezoni pri Evertonu igral precej spremenljivo in nikakor odlično, na igrišču daje občutek, da skuša biti vse drugo le tisto, kar je že vso kariero, ne (centralni branilec).
Morda bi Guardiola vendarle moral razmisliti o vsem skupaj in Stonesa "ohladiti", kajti na tekmah proti Watfordu, Arsenalu in Burnleyju, ki jih je Stones spremljal s klopi, je obramba (namesto njega je igral Aleksandar Kolarov) brez Angleža zdržala, City pa je zmagal...
(foto: Getty Images)