(foto: //)
Enaindvajsetletni krilni igralec Marko Brest iz Juršincev pri Ptuju je trenutno eden najbolj vročih nogometašev ljubljanske Olimpije. Brest v spomladanskem delu kaže izreden napredek in zdi se, da je bil njegov prihod pred pol leta zadetek v polno.
V poletnem prestopnem roku pred začetkom sezone 2023/24 so zmaji v pričakovanju evropskega nogometa pripeljali celo kopico zanimivih nogometašev, ki pa so bili vsi po vrsti tujci. Z eno izjemo. Tik pred koncem prestopnega roka je kot edini Slovenec za zeleno-bele podpisal Marko Brest, najboljši igralec Aluminija, ki se je v zameno za približno 200.000 evrov odškodnine odpovedal svojemu mlademu reprezentantu.
Brest je svojo nogometno pot začel v mlajših kategorijah ptujske Drave, za katero je v sezoni 2019/20 pri rosnih sedemnajstih že debitiral v drugoligaški konkurenci. Prvo priložnost v članskem nogometu mu je ponudil takratni trener Drave Muamer Vugdalić, ki ga je poslal v igro v 73. minuti na gostovanju pri dekanskem Jadranu.
Februarja 2020 ga je v svoje vrste zvabil Maribor, vendar mladi Ptujčan v mladinski vrsti vijoličastih ni dobil pravih priložnosti, zato se je po letu dni vrnil v matično Dravo. Vsega pol leta kasneje je naredil pomemben korak naprej, ko je poleti 2021 prestopil v prvoligaša Aluminij in kljub mladosti v sezoni 2021/22 redno igral v rdečem dresu kidriškega moštva. Aluminij je sicer izpadel, vendar Brestu to ni preveč škodilo, saj je lepo napredoval tudi z rednim igranjem v drugi ligi. In bil med ključnimi igralci, ki so poskrbeli, da so se Kidričani ekspresno vrnili v prvi rang.
Ker je v dresu Aluminija odlično igral tudi na začetku aktualne sezone, so se zanj začeli zanimati vsi večji slovenski klubi. Govorilo se je o interesu Celja, Maribora in Olimpije, najbolj vztrajni pa so bili Ljubljančani, ki so si Brestov podpis zagotovili na zadnji dan poletnega prestopnega roka. Svoj zadnji gol za Kidričane je zabil prav proti Olimpiji, le kaka dva tedna pred prestopom v Ljubljano.
Prehod ni bil gladek. Večji pritisk in večja pričakovanja v novem klubu so pustila svoje posledice in v jesenskem delu se nikakor ni uspel prebiti v začetno enajsterico. Kljub temu pa so se mu izpolnile sanje, saj je v zelenem dresu prvič nastopil tudi v evropskem tekmovanju. Zabeležil je pet nastopov v skupinskem delu konferenčne lige, obe tekmi, ki ju je Olimpija dobila (Klaskvik doma in Slovan v gosteh) pa je začel v prvi enajsterici.
V spomladanskem delu se zdi, da je začel počasi uresničevati svoj potencial. Na prvi tekmi po zimskem premoru, ko se je Olimpija doma mučila z Rogaško, ga je Zoran Zeljković poslal v igro v 72. minuti in Brest je spremenil potek srečanja. Najprej je bil na njemu storjen prekršek za enajstmetrovko, v sodnikovem dodatku pa je z lepim golom rešil točko za zeleno-bele. V soboto pa, ko je bil končno spet v prvi postavi, se je v Kidričevem spet izkazal z odlično igro in nakazal, da lahko v nadaljevanju sezone Zeljković resno računa na njegov prispevek.
Na njegovem bivšem štadionu v Šumi je bilo Bresta užitek gledati. Ob odličnem kapetanu Elšniku je bil najboljši posameznik Olimpije, svoj nastop pa je začinil tudi s čudovitim golom za 4:0. Igral je hitro, direktno, brez strahu, njegove odločitve so bile v glavnem pravilne in tik pred koncem srečanja je malo manjkalo, pa bi se še drugič vpisal med strelce.
Vsekakor se zdi, da bi lahko Brest, če se bo njegov razvoj nadaljeval s podobno hitrostjo, ob potencialnem poletnem odhodu Elšnika in Ratnika, v bližnji bodočnosti postal glavni domači izvozni artikel ljubljanskega kluba.